Srčni bolnik ali prebolel srčni infarkt? Zakaj je v vročini srčni infarkt bližje, kot si mislimo?
Kaj vročina naredi srcu
V vročini se telo poskuša ohladiti – krvne žile se razširijo, več krvi pa se preusmeri v kožo. Da bi to zmoglo, mora srce biti hitreje in prečrpati več krvi. Rezultat? Tudi če mirno sedite v senci, vaše srce deluje podobno kot pri hitri hoji.
Temu se pridruži še potenje – telo izgublja vodo, kri postane gostejša, zato se lažje tvorijo krvni strdki, ki lahko zamašijo koronarne arterije. Študije kažejo, da se med valovi ekstremne vročine tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni poveča za več kot 11 %¹.
Prav zato so poleti najbolj ogroženi ljudje, ki so že preboleli srčni infarkt, imajo koronarno srčno bolezen, srčno popuščanje ali motnje srčnega ritma.
Tri poletne pasti, ki jih pogosto podcenjujemo
Vročina ni edino tveganje. Posebej pozorni bodite na:
- Temperaturni šok pri kopanju. Skok v mrzlo vodo po daljšem zadrževanju na soncu povzroči nenadno zoženje krvnih žil in zvišanje krvnega tlaka – za oslabljeno srce je to nevarna kombinacija. V vodo vstopajte postopoma.
- Prikriti simptomi. Utrujenost, slabost, potenje ali vrtoglavico poleti zlahka pripišemo »samo vročini« in tako spregledamo nastajajoči srčni infarkt. Ob nenadni bolečini v prsnem košu, težkem dihanju ali razbijanju srca takoj pokličite nujno medicinsko pomoč.
- Pomanjkanje tekočine. Občutek žeje nastopi pozno, zato je pomembno piti redno. Pozor: ljudje s srčnim popuščanjem imajo pogosto omejen vnos tekočin.
Kako zaščititi srce? Osnove poznamo, toda kaj storiti, ko nastopi kriza?
Osnovna poletna pravila so preprosta: izogibajte se opoldanskemu soncu, pijte dovolj vode, omejite kofein in alkohol ter predvsem nikoli samovoljno ne prekinite jemanja zdravil za srce in krvni tlak.
Kaj pa storiti, ko temperature presežejo 30 °C in srce razbija kot noro? Na srečo ima naše srce svoj vgrajen zaščitni mehanizem. Imenuje se ishemično predpripravljanje (ischemic preconditioning), svet pa ga je spoznal leta 1986. Deluje preprosto: če se srčna mišica (miokard) vnaprej »navadi« na kratke epizode pomanjkanja kisika, lahko bistveno zmanjša obseg poškodb ob dejanskem srčnem infarktu.
Težava je v tem, da je treba ta zaščitni mehanizem nekako aktivirati. Mehansko (na primer med medicinskimi posegi) je to mogoče, v vsakdanjem življenju pa neizvedljivo. Zato na pomoč priskočita sodobna znanost in medicina
PRECONDIN: Nevidna »zračna blazina« za vaše srce
Na tem načelu temelji tudi izdelek PRECONDIN. Predstavljajte si ga kot zračno blazino v avtomobilu. Ko vozite varno, sploh ne veste, da je tam. Toda v trenutku trka je pripravljena takoj zaščititi potnike.
Podobno deluje PRECONDIN – zasnovan je tako, da aktivira obrambne mehanizme srca v situacijah, ko je to izpostavljeno ekstremnim obremenitvam ali pomanjkanju kisika (ishemiji), kar je v vročih poletnih dneh še posebej pogosto.
Kako PRECONDIN ščiti srce (ne le) v poletni vročini:
- Povečuje odpornost srca – pomaga srčni mišici bolje prenašati stanja, ko zaradi vročine ne prejema dovolj kisika.
- Zmanjšuje obseg srčnega infarkta (do 50 %) – če pride do nenadnega ishemičnega dogodka ali srčnega infarkta, lahko pomembno prispeva k zmanjšanju poškodb srčne mišice. To lahko odločilno vpliva na izid bolezni.
- Izboljšuje prilagajanje – srcu pomaga, da se bolje prilagodi telesnim obremenitvam (na primer že pri običajni hoji po stopnicah v pregretem mestu).
- Pomaga pri premagovanju temperaturnih ekstremov – podpira srce v najzahtevnejših obdobjih leta, tako med poletnimi vročinskimi valovi kot tudi v zimskih mesecih povečanih obremenitev.
PRECONDIN združuje snovi, kot so palmitoiletanolamid (PEA), baikalein in bakozidi, v eni tableti za večerno jemanje. Namenjen je dolgotrajni uporabi, s čimer pomaga graditi stabilno zaščito srca prav v obdobjih, ko je to najbolj potrebno.
PRECONDIN KUPITE TUKAJ
1 American Heart Association; PMC (2023–2024): Heat and cardiovascular mortality (Vročina in srčno-žilna umrljivost )
3 D’Amico R. et al. – Phytomedicine (2019): Palmitoylethanolamide and Baicalein in myocardial ischaemia/reperfusion injury in vivo (predklinična raziskava)

Dr. Peter Blaško
Direktor raziskav in razvoja PHARCO GRANCREO
