Napenjanje, krči, izmenjujoča se driska in zaprtje – če vam je to znano, niste sami. Dobra novica je, da obstaja prehranski pristop z zelo trdnimi znanstvenimi dokazi. Po podatkih Univerze Monash, ki je dieto razvila, dieta z nizko vsebnostjo FODMAP prinese olajšanje pri kar 75 % ljudi s sindromom razdražljivega črevesja (IBS).¹ Ni čudežna rešitev za vsakogar, vendar za večino bolnikov predstavlja resnično pot do mirnejšega trebuha.

Kaj pomeni FODMAP?

Kratica FODMAP pomeni fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole – to so kratkoverižni ogljikovi hidrati, ki se v tankem črevesu slabo absorbirajo. Delujejo na dva načina hkrati: v črevo privlačijo vodo, v debelem črevesu pa jih bakterije hitro fermentirajo, pri čemer nastajajo plini. Pri ljudeh z občutljivejšim črevesjem ta pritisk povzroča napenjanje, občutek napetosti, bolečino in spremembe pri odvajanju blata.²

Zakaj pomaga – in zakaj to ni dieta za vse življenje

Manj dražečih sladkorjev pomeni manj fermentacije in manj nastajanja plinov. Ključno pa je, da dieta z nizko vsebnostjo FODMAP ni namenjena dolgotrajnemu oziroma stalnemu izvajanju. Njen cilj ni trajna izločitev številnih živil, temveč prepoznavanje vaših osebnih sprožilcev težav. Zato je priporočljivo, da jo izvajate pod nadzorom zdravnika ali dietetika.³

Večini ljudi med celotnim postopkom pomaga vodenje preprostega prehranskega dnevnika – zapisujte, kaj ste jedli in kako ste se počutili. Po nekaj tednih se začnejo kazati vzorci.

Praktične zamenjave med fazo izločanja

Stroga faza ne pomeni stradanja – gre za zamenjavo živil z bolj prijaznimi alternativami:

Pri tem je količina odločilnega pomena – vsebnost FODMAP je odvisna od velikosti porcije. Pozorni bodite tudi na pogosto zmoto: pri pšenici težave povzročajo predvsem fruktani,  gluten. Zato dieta z nizko vsebnostjo FODMAP ni enaka brezglutenski dieti.

Ko sama dieta ni dovolj

Dieta z nizko vsebnostjo FODMAP je namenjena predvsem zmanjšanju tistega, kar pri sindromu razdražljivega črevesja povzroča največ težav – prekomerne fermentacije in nastajanja plinov. Pri tem obstaja zanimiv paradoks: tudi številni običajni probiotiki lahko sami fermentirajo v črevesju in povečajo nastajanje plinov, kar je pri občutljivem črevesju ravno tisto, čemur se želite izogniti.

Sindrom razdražljivega črevesja mora vedno diagnosticirati zdravnik, da izključi druge možne vzroke težav. Če razmišljate o podpornem izdelku, izberite preverjeni REVICOLIN. Poleg koristne sestavine PEA vsebuje tudi mikrobiotik, ki v črevesju skoraj ne tvori plinov.

Navedeno ne predstavlja prehranskih ali zdravstvenih trditev v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v veljavni različici.

REVICOLIN KUPITE TUKAJ

1 Monash University – FODMAP Diet program; Halmos E. P. et al. – Gastroenterology (2014): A diet low in FODMAPs reduces symptoms of IBS

2 Gibson P. R., Shepherd S. J. – Journal of Gastroenterology and Hepatology (2010): Evidence-based dietary management of functional gastrointestinal symptoms

3 NICE (NG61) / British Dietetic Association: Dietary management of IBS