V človeškem telesu je več kot 30 bilijonov celic. Od teh se jih vsak dan v povprečju od 5 do 7 tisoč zaradi mutacije preoblikuje v potencialno rakave. Slon ima celo do stokrat več celic kot človek, zato bi moralo biti število mutiranih celic stokrat večje. 

Več kot je celic, več je možnosti, da se katera »pokvari«, kajne? Potem bi morala velika in dolgo živeča živalska bitja, na primer sloni ali kiti, zbolevati za rakom veliko pogosteje kot majhne živali, kot so miši ali celo človek. A temu ni tako. Ta naravna posebnost je bila opisana leta 1977.

Petov paradoks – ko več celic pomeni manj raka.

Petov paradoks je poimenovan po znanstveniku Richardu Petu, ki je opazil nenavadno dejstvo: velike živali z ogromnim številom celic ne zbolevajo za rakom pogosteje kot majhne živali ali ljudje. Kako je to mogoče?

Znanstveniki danes vedo, da so velike živali med evolucijo razvile dodatno zaščito pred rakom. Na primer:

• 🐘 Sloni imajo več kopij gena p53, ki deluje kot »celični policist«. Ko začne celica delati napake in DNK mutira, protein p53 celico ustavi ali uniči.
• 🐋 Kiti imajo izjemno učinkovit celični sistem za popravljanje DNK.
• 🐭 Miši imajo sicer malo celic, vendar živijo kratek čas – rak se pogosto sploh ne uspe razviti.

Iz tega izhaja, da ni pomembno, koliko celic imaš, temveč kako dobro so zaščitene.

Protein P53 – policist, ki varuje celice pred nenadzorovano rastjo.

Protein P53 je v znanosti priznan kot ključni varuh DNK pred mutacijami in posledičnim nenadzorovanim razraščanjem celic. To je osnova za nastanek tumorjev.

Če se v DNK pojavijo mutacije in celica začne delovati drugače, kot je bilo prvotno zapisano, protein P53 aktivira popravljalne procese. Poskuša popraviti DNK celice. Če popravilo ni več mogoče, P53 zavre njeno rast in razmnoževanje. Celica tako naravno odmre skupaj s svojo poškodovano DNK. Lahko pa se zgodi, da celica premaga zaščitni učinek P53 in začne nenadzorovano rasti, kar lahko vodi v raka. To je v veliki meri odvisno od dedne nagnjenosti, pa tudi od okolja in življenjskega sloga.

Po drugi strani lahko slonje celice proizvajajo kar do dvajsetkrat več proteina P53 kot človeške celice. Pojavnost raka pri slonih je zelo redka, smrtnost zaradi njega pa nižja od 5 %. Pri ljudeh je pojavnost raka bistveno višja in statistično zaradi njega umre do 25 % obolelih.

Petov paradoks nam kaže, da narava zna raka nadzorovati bolje, kot smo doslej mislili. Pustimo se navdihniti naravi.

ONCORIN P53 – podpora celičnemu P53 za mirnejšo prihodnost.

Razvojno podjetje PHARCO GRANCREO je pred enim letom na trg uvedlo prelomni izdelek ONCORIN P53. Njegova sestava je usmerjena v podporo aktivaciji celičnega proteina P53. Primeren je za preventivo, na primer pri ljudeh s tveganjem za onkološko napredovanje, denimo zaradi obremenjene družinske anamneze. Prav tako je primeren po preboleli onkološki bolezni ali kot podpora med onkološkim zdravljenjem.

Povezava narave in znanosti prinaša praktično pomoč ljudem z onkološkim tveganjem.

ONCORIN P53 je bil klinično preizkušen* pri moških z obolenji prostate, ki so se zdravili zaradi benignega povečanja prostate ali raka prostate. Po treh mesecih jemanja sočasno z zdravljenjem je prišlo do znižanja ključnega parametra (PSA) za kar do 27 %. Urologi so ocenili tudi splošno klinično izboljšanje stanja prostate. Zaradi dobrih rezultatov so preizkušanje razširili tudi na ženske z obolenji materničnega vratu pri izbranih ginekologih.

ONCORIN P53 se priporoča jemati:

• Preventivno ali po preboleli onkološki bolezni, v obliki 3-mesečne kure, vsaj enkrat letno.
• Med zdravljenjem – v obdobju od 3 do 6 mesecev, glede na potrebe ali po posvetu s strokovnjakom.

ONCORIN P53 lahko kupite TUKAJ

Dr. Peter Blaško

Direktor raziskav in razvoja PHARCO GRANCREO